Year: 2009
Type: article
Abstract: UvodKOPB je le deloma ozdravljiva in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije, ki jo lahko spremljajo kronični kašelj ter izkašljevanje, vselej pa napredujoča dispneja ob naporu.Za nastanek bolezni je potrebna dolgotrajna izpostavljenost cigaretnemu dimu ali drugim neugodnim mikroklimatskim razmeram (prah, kemikalije).Bolezen ima kroničen potek s spremljajočimi akutnimi poslabšanji.Vodi v postopen upad pljučne funkcije in prezgodnjo smrt.Po podatkih SZO je KOPB na 4. mestu med vzroki smrti.S spirometrijo izmerimo obstruktivno motnjo ventilacije, pri kateri se po dajanju bronhodilatatorja ne doseže normalizacija pljučne funkcije.Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je neozdravljiva in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije.Bolezen je pogosta in najpogosteje prizadene kadilce.Vsak kadilec, ki kašlja, še nima KOPB.Zboli okoli 20 % kadilcev.Za KOPB je značilen pospešen upad pljučne funkcije in prezgodnja smrt.Bolezen spremljajo akutna poslabšanja (apKOPB).Pri težjih oblikah KOPB so apKOPB pogostejša in težja ter bolnika življenjsko ogrozijo.1,2 Ko bolnika z dispnejo in kroničnim kašljem vidimo prvič, moramo v diferencialni diagnozi pomisliti tudi na KOPB, kajti KOPB sodi med 3 najpogostejše razloge za kronično dispnejo pri naporu.S spirometrijo izmerimo obstruktivno motnjo ventilacije.Kljub dajanju bronhodilatatorja ne dosežemo normalizacije pljučne funkcije.V Sloveniji zaradi posledic KOPB vsako leto umre 600 ljudi.Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je KOPB na 4. mestu kot vzrok smrti.3, 3a Ti vznemirljivi podatki zagotovo pozivajo k aktivnejšemu pristopu pri odkrivanju bolezni.Zdravnik družinske medicine je zadolžen za diagnostiko in zdravljenje ter usklajevanje in vodenje zdravstvene oskrbe ter napotitve na specialistično raven.4 Pri obravnavi bolnika, za katerega sumimo, da ima KOPB, vedno preverimo, 3-10 ali je bolnik: -dolgoletni kadilec (kadi vsaj 10 let ali je bivši kadilec); -delal ali dela v okolju hude izpostavljenosti prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim); -starejši od 40 let. Diagnostični postopek v času stabilne KOPB v ambulanti družinskega zdravnikaDiagnozo KOPB postavimo z izvedbo spirometrije.Spirometrija je indicirana pri dolgoletnih kadilcih, še posebej, če imajo znake kroničnega bronhitisa in/ali dispneje pri naporu.Razmerje med FEV 1 in SVC ali FVC (izberemo večjo vrednost) je kazalec obstrukcije, kadar je znižan pod 70 %.Če s spirometrijo zaznamo obstrukcijo, je potrebno opraviti bronhodilatacijski test.Bolniku damo 4 vpihe salbutamola in po 15 minutah ponovimo spirometrijo.Test je pozitiven, kadar se vrednost FEV 1 poveča za 12 % referenčne vrednosti in za vsaj 200 ml.Pri bolniku s KOPB je bronhodilatacijski test praviloma negativen.Z bronhodilatatorjem in drugimi zdravili pri KOPB ne moremo normalizirati pljučne funkcije.Osnovna preiskava v diagnostiki KOPB je spirometrija.2, 3,9 Zdravnik družinske medicine naj izvede ali napoti na spirometrijo dolgoletne kadilce, posebej tiste z znaki kroničnega bronhitisa in/ali dispneje ob naporu.V Sloveniji je spirometrija dostopna v vseh zdravstvenih domovih v okviru dispanzerjev medicine dela in v pulmoloških ambulantah.V Ljubljani je na voljo ambulanta za spirometrijo v okviru specialistične ambulante Bolnišnice Golnik -KOPA.Številni zdravniki izvajajo ambulantno spirometrijo tudi v okviru Zdrav Vestn 2009; 78: 19-32 Zdrav Vestn 2009; 78 svoje ambulante.Pomanjkljivosti ambulantne spirometrije pri nas so: pomanjkljiva usposobljenost medicinskih sester na osnovni ravni (čeprav je izobraževanje zanje organizirano), sorazmerno visoka cena naprav in neurejen sistem vrednotenja storitve s strani zdravstvene zavarovalnice. Vrednotenje izvida spirometrijeRazlika med izmerjenim SVC (angl.slow vital capacity) in FVC (angl.forced vital capacity) naj bi pri zdravem človeku ne znašala več kot 10 %.Pri večji razliki posumimo na dinamično obstrukcijo, ki jo sproži forsirani izdih.Pri uporabi referenčnih vrednosti NHANES III se namesto FVC lahko uporabi tudi FEV 6 -forsirano izdihani volumen zraka v šestih sekundah.S pomočjo izmerjenega FEV 1 (forsirani ekspiracijski volumen v prvi sekundi) izračunamo Tiffneaujev indeks (TI) = FEV 1 /(VC, FVC ali FEV 6 ; v imenovalnik vstavimo tisto vrednost, ki je večja).Ta indeks je kazalec obstrukcije, kadar je zmanjšan pod 70 % za bolnikovo starost (če uporabljamo referenčne vrednosti NHANES III).2, 3,11 Kadar s spirometrijo zaznamo obstrukcijo, vedno opravimo tudi bronhodilatacijski test.Za bronhodilatacijski test pri odraslem uporabimo 4 vdihe (0,4 mg) salbutamola, po možnosti preko dolgega podaljška.Zdravilo naj iz vdihovalnika daje sestra.Ob tem naj z bolnikom ponovi navodila (tehniko) za pravilno jemanje zdravila.Spirometrijo ponovimo 15 minut po dajanju zdravila.Test vrednotimo kot pozitiven, če se vrednosti FEV 1 povečajo vsaj za 12 % referenčne vrednosti in za vsaj 200 ml.Mejno ali blago pozitiven bronhodilatacijski test je možen tako pri astmi kakor pri kronični obstruktivni pljučni bolezni.Pozitiven bronhodilatacijski test je značilen za astmo le ob večjih porastih FEV 1 in diagnostičen za astmo ob normalizaciji FEV 1 po bronhodilatatorju.1,11 Pri KOPB FEV 1 z zdravili ne moremo normalizirati.Če izmerimo obstrukcijo, ki se po bronhodilatacijskem testu bistveno ne spremeni, je potrebna diagnostika na specialistični ravni.Splošni/družinski zdravnik postavi utemeljen sum, da gre za KOPB, in ga podkrepi z dosegljivimi preiskavami, dokončna razjasnitev in nedvomna potrditev diagnoze pa je v domeni specialista pulmologa.V ambulanti družinskega zdravnika naj se v stabilnem obdobju bolezni opravi tudi meritev saturacije krvi s kisikom s pulznim oksimetrom, radiogram pljuč, EKG in hemogram.
Source: Slovenian Medical Journal
Language: English
Subfield: Pulmonary and Respiratory Medicine
Field: Medicine
Domain: Health Sciences
Open Access status: diamond
OpenAlex ID: W1833394805