Year: 2024
Type: dissertation
Study design: Observational Study
Abstract: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju (MDR) so v procesu izbire poklica v deprivilegiranem položaju. Izbira ustreznih dvoletnih programov je omejena, za triletni program se kasneje odločajo le najuspešnejši. S pomožnim poklicem na večinskem trgu dela ostajajo nezaposleni. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov iz leta 2004 zanje sicer predvideva tudi nove oblike zaposlovanja, ki bi naj zmanjšale nezaposljivost pri omenjeni populaciji: podporno zaposlitev, zaščitno zaposlitev in invalidska podjetja. A te oblike od iskalca zaposlitve zahtevajo pridobitev statusa invalida, ki zanje lahko pomeni neželeno etiketo in stigmatizacijo. Prav tako opažamo pomanjkanje podpornih služb, ki bi mladim bile v pomoč v procesu tranzicije. Glavni cilj našega magistrskega dela je raziskati pot do zaposlitve pri mladih z lažjo MDR – poklicno orientacijo na izbrani OŠPP z dejavnostmi, ki devetošolce v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom informirajo o možnostih nadaljnjega izobraževanja in zaposlovanja, stališče njihovih staršev o možnostih vstopa na trg dela, pa tudi naklonjenost do pridobivanja statusa invalida in obstoj podpornih služb v procesu tranzicije. Izvedena je bila kvalitativna in kvantitativna raziskava. Ugotovili smo, da so v poklicno orientacijo na izbrani osnovni šoli s prilagojenim programom vključeni tako učenci kot njihovi starši. Veliko informacij o možnostih nadaljnjega izobraževanja v dvoletnih nižjih poklicnih programih (manj pa o triletnih poklicnih programih) pridobijo s strani svetovalne delavke in ob ogledih šol. Izbrane poklice imajo učenci možnost izkustveno spoznavati v sklopu poskusne prakse. Večina učencev si želi več informacij o konkretnih poklicih, za katere se bodo izobraževali, kar polovica pa tudi več pogovora za ugotavljanje, v čem so dobri. Po mnenju večine staršev so možnosti za zaposlovanje mladih z lažjo MDR pri nas dobre, prepričani pa so, da bi njihovi otroci pri iskanju zaposlitve in pri začetnem uvajanju na delovnem mestu potrebovali pomoč in podporo. Za lažjo vključitev v zaposlitveno okolje bi status invalida otrokom predlagala polovica staršev. V intervjuju z zaposleno na lokalni izpostavi Zavoda RS za zaposlovanje smo izvedeli, da zavod ne vodi evidence za osebe s posebnimi potrebami, opažajo pa, da ta skupina mladih ni dovolj opremljena z znanji in veščinami, kako iskati zaposlitev.
Author: Havlas, Vojka
Institution: University of Ljubljana
Language: Slovenian
Subfield: Education
Field: Social Sciences
Domain: Social Sciences
Open Access status: green
OpenAlex ID: W6990965275
