Year: 2026
Type: dissertation
Study design: Observational Study
Abstract: Uvod: Raziskovanje ravni stresa študentov fizioterapije predstavlja pomembno področje, saj se zaradi številnih študijskih in kliničnih obremenitev študenti pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa. Pomemben vpliv na doživljanje stresa imajo različni splošni in študijski dejavniki ter strategije spoprijemanja s stresom. Namen: Namen raziskave je bil raziskati raven zaznanega stresa in strategije spoprijemanja s stresom med študenti fizioterapije na dodiplomskem študiju ene od slovenskih javnih univerz ter preveriti morebitne razlike med letniki. Metode dela: Izvedli smo presečno raziskavo, v katero je bilo vključenih 281 študentov fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Udeleženci, stari od 18 do 26 let (14,6 % moških), so izpolnili samoocenjevalne vprašalnike za oceno zaznanega stresa, rabo strategij spoprijemanja s stresom in zaznano intenzivnost splošnih ter študijskih virov stresa. Podatki za spol, starost in letnik študija udeležencev so bili statistično analizirani z uporabo opisne statistike. Z analizo variance smo statistično ovrednotili primerjave ravni zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom med študenti različnih letnikov. Za strategijo spoprijemanja uporabo alkohola in drog je bil uporabljen neparametrični Kruskal-Wallis test. Povezanost med rabo strategij in ravnjo zaznanega stresa smo izračunali s Pearsonovimi koeficienti korelacije, za strategijo uporabe alkohola in drog pa Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Sodelujoči študenti fizioterapije so v povprečju doživljali zmerno raven stresa, pri čemer se letnik študija ni značilno povezoval z njegovo izraženostjo (p > 0,05). Glavni vir stresa so predstavljale študijske obveznosti, zlasti izpiti in organizacijski vidiki študija, kot so količina obveznosti in urniki, medtem ko sama zahtevnost snovi ni bila prepoznana kot ključni vir stresa. Socialna opora, predvsem odnosi z vrstniki, so verjetno delovali kot zaščitni dejavnik. Študenti so najpogosteje uporabljali na problem usmerjeni strategiji aktivno spoprijemanje in načrtovanje ter na čustva usmerjeni strategiji sprejemanje situacije in pozitivno reinterpretacijo, vse te štiri strategije pa so se povezovale z nižjimi ravnmi stresa (korelacijski koeficienti od -0,33 do -0,40, vsi p ≤ 0,001). Najmanj uporabljene strategije so bile zanikanje, samoobtoževanje, vedenjska nedejavnost, uporaba alkohola in drog ter preusmeritev pozornosti, ki so se pozitivno povezovale s stresom (korelacijski koeficienti od 0,19 do 0,39, vsi p ≤ 0,05). Med letniki v uporabi strategij ni bilo statistično značilnih razlik (p > 0,05), kar verjetno odraža večji pomen osebnih značilnosti za spoprijemanje. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo na povezanost strategij spoprijemanja z ravnjo stresa. Pomembno je spodbujati uporabo učinkovitih strategij spoprijemanja ter ohranjati spodbudno študijsko okolje ter izboljšati organizacijske študijske dejavnike. Potrebne so nadaljnje vzdolžne raziskave za boljši vpogled v dinamiko stresa in prilagajanja študentov fizioterapije skozi študijski proces.
Author: Briški, Katarina
Language: Slovenian
Topic: Student Stress and Coping
Subfield: Developmental and Educational Psychology
Field: Psychology
Domain: Social Sciences
Open Access status: green
OpenAlex ID: W7167758298