Work

Arboristična analiza

Year: 2026
Type: article
Abstract: Pretežni del tokratne obsežne številke predstavljajo razprave, pripravljene na podlagi prispevkov na Amfiteatrovem mednarodnem simpoziju, ki je na temo »Ekologija in uprizoritvene umetnosti / Ecology and the Performing Arts« potekal 9. in 10. oktobra 2025 v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) v Ljubljani.Organizirali so ga Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Slovenski gledališki inštitut, revija za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater in Lutkovno gledališče Ljubljana.Simpozij je idejno zasnoval dr.Janez Strehovec (1950Strehovec ( -2025)), filozof in teoretik novomedijske umetnosti ter njenih kontekstov, ki je v zadnjih letih objavil tudi nekaj poglobljenih člankov o ekoloških temah v sodobni umetnosti in družbi.Ta številka Amfiteatra je posvečena njegovemu spominu.Podnebne spremembe, trajnostni razvoj in zeleni prehod so ključne besede, ki so v zadnjem času pogosto v obtoku.Narašča zavedanje, da te teme niso vezane zgolj na izsledke naravoslovja ali na iskanje izključno tehnoloških rešitev, temveč da morata svoje poglede in pristope prispevati tudi humanistika ter družboslovje.Pojavljajo se nove filozofske, družbene in politične paradigme, ki referirajo na segrevanje ozračja, okoljske katastrofe in grožnjo izginjanja vrst, tudi človeške.Antropocen se s klimatskimi spremembami, povezanimi s krčenjem gozdov, izginjanjem vrst, onesnaženjem in segrevanjem planeta ter topljenjem ledenikov, vzpostavlja kot točka streznitve, ko lahko začne človeštvo kritično opazovati prehojeno pot.Vpliv kapitalizma na okoljske spremembe je generiral koncept kapitalocena, ki ga je leta 2009 skoval švedski ekolog Andreas Malm, in h kateremu so prispevali in še prispevajo teoretiki družbenih, okoljskih in feminističnih študij.Pojavljajo se nova vprašanja in problemi, povezani z dejstvom, da človeštvo ni ekskluzivni nosilec življenja na Zemlji; srečujemo se z večvrstnimi skupnostmi, vzponom nečloveških akterjev (angl.nonhuman agents, nonhuman actors), nečloveškim obratom (Grusin), z mislijo o svetu brez nas (Thacker), vključujočo družbo ter z umetniškimi odgovori na te izzive.Upoštevanje nečloveških akterjev (živali, rastlin, pametnih strojev) je spodbudilo kritiko antropocentrizma in vpeljalo etiko vključevanja teh akterjev v skupnostih, kjer se srečujejo in sodelujejo s človekom.Antropocen (kapitalocen) kot s klimatskimi spremembami in okoljskimi katastrofami opredeljen dogodek (in ne, glede na nove znanstvene teorije, s človekovo aktivnostjo bistveno opredeljena geološka doba) spodbuja sodobno umetnost, da radikalizira kritiko antropocentrizma in začne upoštevati deprivilegirane nečloveške akterje.Namen Amfiteatrovega jesenskega simpozija je bil premisliti ekologijo in podnebne spremembe v povezavi z dramatiko, gledališčem, uprizoritvenimi in hibridnimi načinih ustvarjanja sveta onkraj kopenskih okvirov.Članek Marie Paole Zedda reflektira več primerov performativnih umetniških praks skozi perspektivo Sredozemlja, natančneje Sardinije, ki jo razume ne le kot geografsko ozemlje, temveč tudi kot specifično epistemično polje v dialogu z globalnim jugom.Anja Dimitrijević v svojem prispevku proučuje, kako lahko z umetniškim raziskovanjem širimo okoljsko ozaveščenost, in sicer na področju vodne geografije z Beneško laguno kot središčem obravnave.Meni, da performativne in s telesom opredeljene prakse omogočajo lokacijski način razumevanja ekologije.Članek Narvike Bovcon predstavi tri pristope na področju sodobne tehnološke umetnosti, ki modelirajo okolja in okoljsko problematiko tako, da konstruirajo možne modelne rešitve.Aleš Vaupotič se v članku ukvarja z okoljsko etiko in prek metod teorije diskurza opiše potek ter strukturo izjavljanja na primeru novomedijskega projekta Vuka Ćosića Nacija -Kultura, ki velja za zgodnji primer avtonomne ustvarjalnosti stroja na področju novomedijske umetnosti.Tako Kaja Kraner kot Tery Žeželj v svojih razpravah obravnavata performativno delo Neje Tomšič.Kraner ekološke vidike njenega dela locira prek tega, kakšna vloga prostoru, kraju ali krajini pripade v pripovedi.Žeželj pa predlaga arboristično analizo, navdihnjeno z rastlinsko dramaturgijo M. Infante in razvito skozi analizo pripovedovalskega sprehoda Razpletanje vrta III Neje Tomšič, s čimer umetniško delo prav tako stopa v dialog z lokacijo.Prispevek Jatun Risba se osredotoča na štiridelno umetniško filmsko serijo A Tree Doesn't Fall Far From the Mountain (Risba & Livera, 2022-2023) ter raziskuje, kako lahko performativne metodologije preoblikujejo estetiko, formate in materialnost filmske produkcije ter reprezentacije.Zunaj tematskega bloka so objavljene tri razprave.Uroš Trefalt analizira ideološke, estetske in družbene implikacije transformacije tradicionalnih lutkovnih likov v srednjeevropskem kulturnem prostoru s poudarkom na slovenskem kontekstu.Eva Kraševec se posveča komediji z začetka dvajsetega stoletja, zlasti avantgardnim dramskim besedilom Alfreda Jarryja, Guillauma Apollinaira in Aleksandra Vvedenskega.Helena Valerija Krieger pa raziskuje širši kontekst šestnajstih avtorskih baletnih koreografij The Dying Swans Project, ki je bil zaradi pandemijskih omejitev realiziran le v virtualnem prostoru.Vabljeni k branju.
Language: English
Open Access status: green
OpenAlex ID: W7214510177
FWCI:
Cites: 140
Cited by:
Related to: 10