Year: 2026
Type: article
Abstract: TEHNOLOGIJA, PRESOJA IN ODGOVORNOSTV izobraževanju odraslih se srečanje v učilnici vse pogosteje nadaljuje v spletnem okolju, samostojno učenje ob digitalnih gradivih pa se prepleta s pogovorom, praktičnim de lom in iskanjem podpore pri drugih.Generativna umetna inteligenca v te procese vstopa z možnostmi priprave gradiv, razlage, povratnih informacij in usmerjanja učenja.S tem odpira vprašanja, ki segajo v jedro andragoškega dela: kdo oblikuje učne cilje, kako pre sojamo veljavnost znanja, kaj ohranja izobraževalni odnos in pod kakšnimi pogoji lahko odrasli dejavno usmerjajo svoje učenje.Tokratna tematska številka Andragoških spoznanj te premike obravnava skozi postdigitalno perspektivo, s poudarkom na hibridnih oblikah izobraževanja in uporabi umetne inteligence v vseživljenjskem učenju.Postdigitalnost označuje razmere, v katerih so digitalne tehnologije prepletene z materi alnimi, družbenimi in institucionalnimi pogoji vsakdanjega življenja.Jandrić idr.(2018) s tem pojmom usmerjajo pozornost k povezanosti digitalnega in nedigitalnega ter k pro tislovjem, ki jih takšno prepletanje prinaša.Za izobraževanje odraslih je ta pogled kori sten, ker nas spodbuja, da uporabo tehnologije obravnavamo skupaj z izkušnjami udele žencev, njihovimi življenjskimi okoliščinami, odnosi in možnostmi sodelovanja.Dostop do spletnega okolja dobi izobraževalni pomen šele v povezavi z vprašanjem, kaj lahko posameznik v njem počne, kakšno podporo ima in koliko lahko vpliva na potek svojega učenja.Na nujnost povezovanja tehnološke opremljenosti, usposobljenosti izobraževalcev in dejavnega sodelovanja udeležencev smo opozorili že v tematski številki o digitalni pre obrazbi izobraževanja leta 2022 (Radovan, 2022).Razmah generativne umetne inteligen ce daje tem vprašanjem dodatno razsežnost.Ko sistem predlaga razlago, sestavi odgovor ali priporoči naslednji korak, posega tudi v dejavnosti, skozi katere učeči se oblikuje lastno razumevanje.Pri presoji uporabe takega sistema moramo zato razlikovati med hitreje opravljeno nalogo in učenjem, ki omogoča samostojno razlago, preverjanje ter uporabo znanja v novih okoliščinah.Izobraževalna vrednost takšne podpore je odvisna tudi od tega, koliko miselnega dela ostane udeležencu in kako ga pri tem usmerjamo.Podobna vprašanja spremljajo tudi razvoj kombiniranega in hibridnega izobraževanja.Odraslim, ki učenje usklajujejo z delom, skrbjo za bližnje in drugimi obveznostmi, lahko povezovanje srečanj v živo in spletnih dejavnosti razširi možnosti udeležbe.Vendar je tre ba med različnimi izvedbami jasno razlikovati.Sinhrono hibridno učenje, pri katerem so nekateri udeleženci v učilnici, drugi pa se istemu srečanju pridružijo na daljavo, postavlja drugačne zahteve kot časovno izmenjevanje spletnega in neposrednega dela, ki je značilno za kombinirano izobraževanje.Raes idr.
Author: Radovan, Marko
Language: Slovenian
Subfield: Education
Field: Social Sciences
Domain: Social Sciences
Keywords: generative AI, andragogy, lifelong learning, hybrid learning, blended learning, student responsibility, learning objectives, validity of knowledge, teacher-student relationship, student experience, learner autonomy, student engagement, student reflection, learner collaboration, student participation, student feedback, learner evaluation
SDG: Quality education
Open Access status: green
OpenAlex ID: W7225072454
