Work

Starševski nadzor in prestopništvo najstnikov v urbanem okolju : doktorska disertacija

Year: 2013
Type: dissertation
Study design: Observational Study
Abstract: Navkljub družbenemu problemu, ki ga mladoletnisko prestopnistvo predstavlja, je to podrocje se vedno precejsnja neznanka. Poudarjanju vloge starsev pri vzgoji otroka smo bili prica v zgodnjem kriminoloskem raziskovanju sredi dvajsetega stoletja, v sodobni literaturi pa prevladuje poudarjanje elementov kriminogenosti okolja in predvsem kriminogenosti vrstnikov, s katerimi se mladostnik druži. V doktorski disertaciji so predstavljeni rezultati raziskave SPMAD (Study of Parental Monitoring and Adolescent Delinquency ali raziskava o starsevskem nadzorovanju/spremljanju in prestopnistvu adolescentov), ki je ponovitev raziskave PADS+ (Peterborough Adolescent Delinquency Study ali raziskava o delinkventnosti adolescentov v mestu Peterborough). S to raziskavo smo želeli tako s kvantitativnimi kot tudi s kvalitativnimi raziskovalnimi metodami preveriti, ali obstaja povezava med starsevskim nadzorovanjem/spremljanjem in izvajanjem delinkventnih dejanj pri mladostnikih. V letu 2011 je bilo v trinajstih osnovnih solah ter devetih srednjih solah v Ljubljani izvedeno anketiranje in intervjuvanje; skupaj je bilo zbranih 818 anket in intervjujev, 409 v sestih razredih osnovne sole, 409 v prvih letnikih srednje sole. Rezultati raziskave kažejo, da je prestopniska dejanja najbolje napovedovalo pogosto uporabljeno mersko orodje, v starejsi literaturi poimenovano »starsevski nadzor«, kasneje pa preimenovano v »starsevsko vedenje«, saj meri, koliko starsi vedo o mladostnikovem pocetju. Ta sklop vprasalnika je imel vpliv na vecino regresijskih modelov tako v osnovnosolski (pojasnil cetrtino variance odvisne spremenljivke pitja alkohola do opitosti v življenju) kot v srednjesolski populaciji (pri modelih tatvin v trgovini in uživanja amfetaminov je faktor pojasnil skoraj petino pojasnjene variance odvisne spremenljivke). Drugi najbolj bistven dejavnik, preživljanje nenadzorovanega prostega casa z vrstniki, je pri osnovnosolcih imel najvecji vpliv pri unicevanju tuje lastnine, medtem ko je v srednjesolskem vzorcu najbolj vplival na pitje alkohola do opitosti, pri aretacijah, pretepanju, kajenju, uživanju drog/marihuane pa je imel manjsi vpliv. Discipliniranje je bilo po pomembnosti tretji sklop vprasalnika, ki je uspel pojasniti varianco odvisnih spremenljivk; ta sklop je bil v osnovnosolskem vprasalniku opredeljen kot fizicno kaznovanje, medtem ko je bil v srednjesolskem opredeljen bolj kot starsevsko uveljavljanje posledic ob neželenem obnasanju mladostnika. V skladu s podobnimi tujimi raziskavami je discipliniranje statisticno znacilno vplivalo zgolj na srednjesolskem vzorcu (se pravi ob odsotnosti vprasanj o fizicnem kaznovanju) pri tatvinah, netenju ognja, izsiljevanju za denar in uživanju amfetaminov. Pri sklopih navezanosti na družino in podpore družine ni bilo opaženega bistvenega vpliva na prestopnistvo. V Sloveniji raziskava o razlicnih metodah nadzorovanja starsev in vpliva vzgoje na prestopnistvo mladostnikov se ni bila narejena; raziskava predstavlja tudi prvi primer uporabe metodologije PADS+ v slovenskem prostoru. Ugotovitve prispevajo k obogatitvi kriminoloskega znanja v Sloveniji, prav tako pa so aplikativne v praksi, pri vzgoji, delu z mladostniki, kot tudi pri obravnavanju mladostnikov.
Author: Eva Bertok
Language: Slovenian
Open Access status: green
OpenAlex ID: W2597366394
Cites:
Cited by: 3
Related to: 10