Year: 2023
Type: dissertation
Abstract: Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in prispeva 60–70 % primerov. Povzročajo jo proteinski skupki imenovani plaki (sestavljeni večinoma iz amiloida ß (Aß)) in nevrofibrilarne pentlje (sestavljene iz proteina tau), ki povzročijo napredujočo sinaptično disfunkcijo in sčasoma smrt nevronov. Za bolezen je značilno napredovanje motnje spomina, kognitivne in osebnostne motnje. Trenutna zdravila zagotavljajo le omejeno zdravljenje simptomov, ne ciljajo pa na glavni vzrok bolezni. Imunoterapija bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo zagotavlja nov način specifičnega ciljanja na nevrotoksične učinke Aß, s tem pa poskušamo preprečiti napredovanje bolezni. Imunoterapijo Alzheimerjeve bolezni lahko razdelimo na pasivno in aktivno. Pri pasivni imunizaciji je ideja ta, da bi bolniki prejeli monoklonska protitelesa, ki se vežejo na Aß in nato sprožijo imunski odziv, ki odstrani Aß. Pri aktivni imunizaciji pa bolnike cepijo s cepivi, ki vsebujejo Aß, ta pa bi nato okrepil imunski sistem za ciljanje in odstranjevanje Aß. Trenutno je pasivna imunoterapija obetavnejša kot aktivna, a bo zaradi kompleksnosti Alzheimerjeve bolezni potrebno ponovno oblikovati strategije prihodnjih raziskav v obe smeri imunoterapije, da bomo lahko bolezen preprečili že v zgodnjih fazah.
Author: Žnidaršič, Neja
Institution: University of Ljubljana
Language: Slovenian
Subfield: Cellular and Molecular Neuroscience
Field: Neuroscience
Domain: Life Sciences
Open Access status: green
OpenAlex ID: W6991810841
