Year: 2024
Type: dissertation
Study design: Clinical Trial
Abstract: With the threat of climate change pressing down on us, impacting everything we knowfrom the economy, physical safety and food security, to the natural eco-systems around usaction from all stakeholders is needed urgently.In the nexus between technology, policy, business and individual behaviour, this thesis focuses on the latter.It may not be the most impactful on a small scale, butjust as little drops of water make up the mighty oceansmall change on a big scale can contribute importantly towards mitigating climate change and safeguarding environmental sustainability.Situated in behavioural environmental economics, this dissertation turns to prospect theory to test how we could encourage pro-environmental behaviour.Concretely, I examine the effects of loss aversion on pro-environmental decisions: stated preferences and action.This is both theoretically interestingsince environmentally-relevant decisions are unique in character and somewhat removed from the monetary gambles prospect theory was developed aroundand of practical use.Indeed, the assumption is that leveraging loss aversion through loss framing of environmental appeals will work to subconsciously trigger pro-environmental behaviour.This thesis investigates this assumption both theoretically and empirically.In the theoretical component, I provide the reader an introduction to the concept of loss aversion, the theories it is tied withprospect theory, dual process theory and nudge theoryand how they relate to environmental decision-making.The next theoretical section dives into loss aversion: how it relates to environmental goods and how it can be extended in practicethrough loss framing, default bias and the endowment effect.Focusing on the first, I then provide a systematic literature review of loss framing on pro-environmental decisions.The review showed that loss framing was indeed more often effective than gain framing in triggering pro-environmental intentions and behaviour.It also exposed a worrying gap in the literature: only 7 of the 61 studies reviewed measured real behaviour; the rest focused on stated preferences, such as attitudes, intentions and willingness to pay.Since such self-report measures suffer from social desirability bias and poor memory recall, relying on them for understanding pro-environmental behaviour is troubling.This is a recurring theme of the thesis and is explored again in the results and discussion chapters.The contextual focus of this dissertation is travel and tourism.With a two-way relationship with environmental sustainabilitybeing both strong contributors to global greenhouse gas emissions and impacted by climate change in turntravel and tourism are particularly interesting and demand special attention.The third section of chapter 2 therefore provides a birds-eye introduction to environmental sustainability research in this area, focusing on the empirical research of relevance to this thesis.As a prequel to the empirical study explored in the following chapters, the final section presents a comprehensive review of the literature on the chosen pro-environmental behaviour in tourism in focusvoluntary carbon offsetting.The empirical component is a real-behaviour online experiment on the effect of framing on voluntary carbon offsetting.In an incentive-compatible randomised controlled trial, I present Key words: loss aversion, loss framing, attitude-behaviour gap, pro-environmental behaviour, sustainable tourism POVZETEK V luči vse večje grožnje podnebnih sprememb, ki vplivajo na vse okoli nasod gospodarstva, fizične in prehranske varnosti do ekosistemov, ki nas obdajajo -, so potrebni takojšnji ukrepi s strani vseh deležnikov: tehnologije, politike, gospodarstva ter posameznikov.Pričujoča doktorska disertacija se v tej verigi osredotoča prav na slednje.Četudi posamezno vedenje nima največjega vpliva, lahko majhne spremembe velikega števila posameznikov pomembno prispevajo k ublažitvi podnebnih sprememb in zaščiti okoljske trajnosti.Pričujoča disertacija izhaja iz okoljske vedenjske ekonomije in se naslanja na teorijo obetov (angl.prospect theory) za preučitev možnosti spodbujanja okolju prijaznega vedenja.Osredotočam se na vpliv nenaklonjenosti izgubi (angl.loss aversion) na okolju prijazne odločitve, ki tu vključujejo izražene preference in dejansko vedenje.Gre tako za praktično uporabno kot tudi teoretično zanimivo vprašanje.Namreč za okolje relevantno odločanje je znano, da je po naravi svojevrstno in precej oddaljeno od denarnih odločitev, na podlagi katerih je bila teorija obetov prvotno razvita.Predpostavljam, da bo uporaba nenaklonjenosti izgubi skozi okvirjanje izgube (angl.loss framing) pozitivno podzavestno vplivala na okolju prijazno vedenje.V pričujoči disertaciji preverjam to tezo tako teoretično kot tudi empirično.V teoretičnem delu bralcu predstavim koncept nenaklonjenosti izgubi in teorije, s katerimi je povezanteorija obetov, teorija dvojnega procesiranja (angl.dual process theory) in teorija dregljaja (angl.nudge theory) -, ter kako so te teorije povezane z okolju relevantnim odločanjem.Nato se poglobim v nenaklonjenost izgubi: kako je povezana z okoljskimi dobrinami in kako jo je mogoče implementirati v praksiprek okvirjanja izgube, pristranskosti privzete izbire (angl.default bias) in učinka lastništva (angl.endowment effect).Osredotočim se na prvo od teh treh in predstavim sistematičen pregled literature o vplivu okvirjanja izgube na okolju prijazne odločitve.Pregled literature je pokazal, da je bilo okvirjanje izgube res pogosteje učinkovito kot okvirjanje koristi pri sprožanju okolju prijaznih namenov in vedenja.Razkril pa je tudi skrb vzbujajočo vrzel v literaturi: le 7 od 61 pregledanih študij je merilo dejansko vedenje, medtem ko so preostale bile osredotočene na izražene preference, kot so stališča, nameni in pripravljenost za plačilo (angl.willingness to pay).Šibkost meril, ki so podana na podlagi lastnih ocen, so med drugim slab spomin in pristranskosti, povezane z družbeno zaželenostjo, zato je zanašanje nanje pri razumevanju okoljskega vedenja skrb vzbujajoče.To je ponavljajoča se tema disertacije, v katero se poglobim tudi v poglavjih Rezultati in Diskusija.Disertacija se osredotoča na kontekst potovanj in turizma.Turistična panoga je še posebej zanimiva in zahteva posebno pozornost zaradi svojega dvosmernega odnosa z okoljsko trajnostjo: potovanja in turizem močno prispevata k svetovnim emisijam toplogrednih plinov, hkrati pa nanju vplivajo podnebne spremembe.Tretji del 2. poglavja torej ponuja uvod v raziskave okoljske trajnosti na tem področju, s poudarkom na empiričnih raziskavah, ki so pomembne za to disertacijo.Nazadnje predstavim še obsežen pregled literature o izbranem okolju prijaznem vedenju v turizmuprostovoljni izravnavi ogljika.Empirični del disertacije sestavlja spletni eksperiment o tem, kako pri odločitvah o prostovoljni izravnavi ogljika okvirjanje izgube vpliva na dejansko vedenje.V randomiziranem kontrolnem eksperimentu sem trem skupinam udeležencem predstavila nekoliko različne opise prostovoljne izravnave ogljika.Po izpolnitvi naloge, s katero so udeleženci lahko zaslužili denar za nakup prostovoljne izravnave ogljikakar je novost v raziskavah okolju prijaznega vedenja v turizmu -, so se udeleženci lahko odločili, ali bodo zaslužek namenili eni od organizacij za prostovoljno izravnavo ogljika ali pa ga bodo obdržali.Tej odločitvi, ki je imela dejanske posledice in je bila tako združljiva s spodbudami (angl.incentive-compatible), so sledila vprašanja o stališčih o prostovoljni izravnavi ogljika.Z namenom zmanjšanja pristranskosti skupne metode so bila vprašanja o teh stališčih pri polovici udeležencev eksperimenta postavljena pred odločitvijo, komu nameniti zaslužek iz naslova naloge.Sledil je vprašalnik z vprašanji o psihografiji, navadah in sociodemografiji udeležencev.Za boljšo pripravo na poskus je bil izveden predtest, osnovan na pristopu mešanih metod, vključno s fokusno skupino, anketo za preverjanje ustreznosti posameznikov za sodelovanje in dvema krogoma pilotnih poskusov.Rezultati razkrivajo, da okvirjanje izgube ni imelo tako močnega učinka kot v predhodnih študijah.Ena možna razlaga za to je strošek povezan z okolju prijazno odločitvijo v tem eksperimentu, katerega v drugih študijah ni bilo.Okvirjanje izgube je imelo s teorijo podprt statistično značilen učinek na vedenje prostovoljne izravnave ogljika v enem vrstnem redu ankete: udeleženci, ki so prebrali sporočilo z okvirjeno izgubo, so bili bolj dovzetni za nakup prostovoljne izravnave ogljika kot udeleženci, ki so prebrali sporočilo z okvirjeno koristjo ali sporočilo brez okvira (kontrolna skupina).Omenjenega učinka okvirjanja izgube ni bilo pri nasprotnem anketnem vrstnem redu, v katerem so bila vprašanja o stališčih postavljena pred izvedbo naloge in odločitvijo o razporeditvi zaslužka.Eno razlago za to lahko najdemo v teoriji dvojnega procesiranja: okvirjanje izgube je delovalo le kot dregljaj, ki izvira iz Sistema 1, tj. dregljaj, ki cilja na podzavestne in samodejne procese odločanja.Po drugi strani pa je zaradi prej postavljenih vprašanj o stališčih pri drugem vrstnem redu ankete odločitev, komu nameniti zaslužek, postala bolj refleksivna, zaradi česar je oblikovanje izgube kot dregljaj izgubilo svoj učinek.Druga pomembna ugotovitev eksperimenta je, da obstaja oprijemljiva vrzel med nameni in vedenjem.Ta rezultat lahko služi kot opozorilo raziskovalcem, da se ne zanašajo na meritve vedenjske namere kot indikatorja dejanskega vedenja.Rezultati prav tako kažejo na vrzel med stališčem do prostovoljne izravnave ogljika in vedenjem: ne samo da pozitiven odnos ni bil vedno povezan z vedenjem, ampak je pri številnih udeležencih negativno stališče bilo povezano z vedenjem, tj.z odločitvijo za izravnavo ogljika.To nakazuje, da pozitivno stališče ni predpogoj za okolju prijazno vedenje, ugotovitev, ki je v nasprotju z implicitnimi predpostavkami v literaturi, ki se opirajo na teorijo načrtovanega vedenja
Author: Ropret Homar, Aja
Language: English
Subfield: General Decision Sciences
Field: Decision Sciences
Domain: Social Sciences
SDG: Climate action
Open Access status: green
OpenAlex ID: W7019229352